Ravno tu, na Krasu nad Renčami, so se hoteli Italijani v prvi svetovni vojni za vsako ceno prebiti v Trst. Srditi boji za Pečinko, Veliki hrib, Fajti hrib in Grmado na jugu so divjali med 14. septembrom 1916 in 5. septembrom 1917. Tudi Renčam in njenim prebivalcem ni bilo prizaneseno...

Možnar s katerim so iz okolice Renč obstreljevali italijanske položaje na bližnji fronti.

Atentat na avstrijskega prestolonaslednika Ferdinanda in njegovo ženo 28. junija 1914 v Sarajevu je zanetil svetovni spopad. Avstrija je napovedala vojno Srbiji, Rusija Avstro-Ogrski. Slovenski fantje so bili poklicani pod orožje. S svojimi enotami so odhajali na bojišča v Srbijo in daljno  Rusijo. Po podatkih Koledarja za leto 1921, ki ga je izdala Narodna tiskarna v Gorici, je bilo iz renške občine vpoklicanih 400 mož in fantov (celotna občina je štela pred vojno 2290 prebivalcev). Ljudje v obsoških krajih so živeli še relativno mirno, ker še niso slutili, kaj prihaja in kaj jih čaka, čeprav se je na vsakem koraku že čutilo negotovost.  

Visoki obisk na fronti pri Lokvici na krasu.

Italija je na podlagi tajnega londonskega sporazuma 24. maja 1915 začela sovražnosti proti dotedanji zaveznici Avstro-Ogrski. Na jugozahodu monarhije se je odprla nova fronta, ki so jo po reki Soči imenovali >soška fronta<. Avstrija je morala v naglici premestiti nekatere enote iz Srbije in Rusije na Sočo. Poveljstvo je bilo zaupano generalu Svetozaru Boroeviću, ki je bil na čelu pete armade. Na nasprotni, italijanski strani sta bili razporejeni druga armada pod poveljstvom generala Capella in tretja armada pod poveljstvom generala Duca d'Aosta. Nad naše kraje se je zgrnila svinčena nevihta, ki je s sabo nosila smrt, opustošenje, bolezni, begunstvo.

Obisk zdravniške delegacije pri lokalni vojaški enoti v Renčah. Posnetek je bil narejen na dvorišču pred renškim gradom.

Renče so se znašle v neposrednem frontnem zaledju. V okolici so bile nastanjene rezerve, delovala je poljska bolnišnica, vojaki so iz Rusije zanesli kolero, rasla so pokopališča. S fronte na Doberdobski planoti so vsak dan dovažali nove ranjence. Civilno prebivalstvo se v takih razmerah ni čutilo varno, zato so se mnogi podali na negotovo pot begunstva.

Čiščenje kotlov v reki Vipavi na "brodini" pod jezom v Renčah med prvo svetovno vojno.

Klavnica za oskrbo vojske v neposrednem zaledju fronte.  (Bukovica v bližini Renč)

V deveti soški bitki med 31. oktobrom in 4. novembrom 1916 Italijani prodrejo na Krasu skoraj do Kostanjevice (oz. do prvih hiš v Kostanjevici), zavzamejo pa tudi Fajti hrib, pri Renčah pa pridejo do Špacapanov in Merljakov. Frontna črta se kasneje na tem območju ni več kaj bistveno spreminjala.

V strelskem jarku na frontni črti na krasu pri kraju San Michele.

Območje Renč je bilo  na meji območja delovanja XVI. korpusa na severu in VII. korpusa na jugu. Meja je bila reka Vipava. Poveljstvo XVI. korpusa je bilo v Dornberku, od začetka sovražnosti na Soči mu je poveljeval general Wurm, v letu 1917 pa general Kraliček. VII. korpus je bil stacioniran na Krasu, s poveljstvom najprej v Kostanjevici na Krasu, nato v Kobjeglavi. Poveljeval mu je nadvojvoda Jožef, v letu 1917 pa general Wurm.