Renče - pogled s kraške planote.

 

Upravna ureditev

Renče so imele v preteklosti različno upravno delitev. V avstrijski in italijanski državi so bile enotno naselje s statusom občine. Tako so tudi hišne številke zajemale celotno vas v enoten register. V Jugoslaviji je bilo glede upravne srtukture vasi več rešitev. Nekaj let so bile Renče občina, kasneje pa je prišlo do oblikovanja zaselkov kot samostojnih naselij, kar je razvidno iz geografskih kart in Krajevnega leksikona Slovenije. Oblikovanje krajevnih skupnosti je vasi povezalo v celoto, vendar se z upravnega vidika ni nič spremenilo.

Renče so bile od leta 1960 do 2006 sestavni del novogoriške občine. Z odlokom mestnega sveta Mestne občine Nova Gorica (5. 11. 1998 in spremembo junija 1999) so naše vasi ponovno enotno naselje. Ulice so poimenovane po zaselkih, s čimer se ohranja izročilo kulturne, prostorske in življenjske razgibanosti kraja. Imena so: Arčoni, Lukežiči, Mohorini, Martinuči, Merljaki, Žigoni, Vinišče, Podkraj, Tureli, Renški trg. Zaselkov je seveda več in z ohranjanjem njihovih imen spoštujemo prisotnost tradicionalne navezanosti ljudi na ožji domačijski svet. Navedemo nekaj značilnih imen. Pri Arčonih je zaselek Rabatovec, pri Lukežičih Vrtezovec, Škulišče, Zgoni, pri Martinučih Ozrenj, Dimišče, Brajca, Ovčjak, Dolinca, pri Merljakih Hentove loke, Budališče, Menitovca, Polinišče, Fajti, Zloverje, Kokljišče, Jerabišče, Prstavci, Špacapani, pri Mohorinih Kaplani, Preglji, Vičiči, Fučevo, v Podkraju Špinjolišče, pri Turelih Rusjani, na Viniščah Potok, Tejca, Klanc, Dolina, Kržišče, Nabržina, Mandrja, v Renškem trgu Star plac, Plac, Gasa, Malin, Grad, Polje, Renc, pri Žigonih Velika pot, Rebince, Kunči. Priimki večkrat sovpadajo z imeni zaselkov, seveda pa jih tudi veliko odstopa od tega pravila. Odločitev mestnega sveta, da so vsi zaselki (sedaj ulice) ponovno združeni v enotno naselje Renče, je izjemno pomembna, saj prebivalstvo čuti z Renčami kot svojim skupnim domom, kar so pokazali tudi rezultati vprašalnika, s katerim smo pred nekaj leti anketirali večino renških gospodinjstev. Sklep je omogočil, da se bomo postopno vrnili na geografske karte, označeni kot eno pomembnejših središč spodnje Vipavske doline, kar so Renče vedno bile.

Center Renče iz zraka (1995): renški Trg, stari most in jez na Vipavi.

V januarju 2006 so se krajani Renč, skupaj s krajani Vogrskega, Bukovice in Volčje Drage na referendumu izrekli za ustanovitev nove občine Renče-Vogrsko. Volitev se je udeležilo 2.373 volivcev, kar je 67,65 % vseh volilnih upravičencev. Za novo občino se je izreklo 61,95 % udeležencev.Državni zbor je novo občino Renče - Vogrsko ustanovil 1. marca 2006.

Pobudo o ustanovitvitvi nove občine Renče - Vogrsko so pripravile tri krajevne skupnosti: Renče, Bukovica - Volčja draga in Vogrsko, ki so doslej bile del mestne občine Nova Gorica. Nova občina je ob ustanovitvi imela 4100 prebivalcev, po površini bo obsegala 36 km^2. Vlada republike slovenije je 24. 11. 2005 sprejela pobudo krajanov o ustanovitvi nove občine Renče - Vogrsko. Predlog je potrdil tudi Državni zbor dne 14. 12. 2005.

Hišna imena

V Renčah so zelo pogosta hišna imena. Sčasoma se tudi spreminjajo, po novih značilnostih ali ljudeh. Poglejmo le drobno sliko z Vinišč, kjer lahko zasledimo naslednja veniška hišna imena: Karlotovi, Adamovi, Koromačevi, Vrdjani, Gršpini, Poulini, Blaževi, Jelarji, Birsovi, Klostovi, Kraljevi, Mrtinki, Meglenci, Kmetovi, Zanetni, Perkočevi, Nežini, Bavconovi, Frančni, Urškini, V prtuni, V dolini. V zvezi s hišnimi imeni pokažimo še zanimivost, da smo imeli ali imamo v Renčah tudi visoko domače (hišno) plemstvo: v Renškem trgu so baroni (družina Furlan), pri Žigonih (viniški) grofi (družina Žigon), na Viniščah so bili kralji (družina Žnidaršič) in pri Arčonih je bila celo cesarica (družina Arčon).