Šolsko leto 1877/1878

Šola je postala začasna dvorazrednica, za začasnega podučitelja je bil imenovan Anton  Kacafura. Šolo je obiskovalo 218 otrok, 109 dečkov in 109 deklic. Ker so pričeli zidati nove šolske sobe, se je pouk zaključil brez >javne preizkušnje<, le s sveto mašo 14. avgusta.

Šolsko leto 1878/1879

Začelo se je s sveto mašo 28. oktobra. V tem šolskem letu so umrli 3 učenci.Pomembnejši družabni dogodek je bil praznovanje 25-letnice >Njih Veličanstev presvetlega cesarja in cesarice dne 24. aprila slovesno praznovalo...< Šolsko leto se je končalo 30. avgusta z >javno preskušnjo<.  Ocenjevanja učencev se je udeležilo mnogo staršev in člani krajevnega šolskega sveta.

Šolsko leto 1879/1880

Poučevala sta učiteljica in nadučitelj. Šola je postala dvorazrednica, vodil jo je Anton Bajec (nadučitelj). Ljudska šolska knjižnica je štela 104 zvezke. V Renčah je bila okrajna konferenca, katere se je udeležilo 19 učiteljev in 4 učiteljice iz goriškega in ajdovskega okraja. Učitelji so bili deležni povabila gospoda grofa Strassolda, ki je postal predsednik in krajni nadzornik šolskega sveta. Šolsko leto se je končalo 30. avgusta brez >javne preizkušnje, ampak le s primerno slovesnostjo.<

Šolsko leto 1880/1881

Pričelo se je s sveto mašo 15. oktobra. Šolo so obiskovali otroci, stari od 6 do 14 let, iz Renč in iz Bukovice. Otroci so slovesno praznovali poroko cesarjeviča Rudolfa s princeso Štefanijo 15. maja. Ob prazniku Svetega Alojzija so odšli učenci skupaj z učitelji na izlet na Gradišče >...v lepem redu med raznimi pogovori in petjem...<. Na Gradišču so se srečali z učenci iz Vogrskega in Prvačine ter župnikom in kaplanom iz Prvačine. Sledila je sveta maša, nakar so učenci in učitelji (čez 300) odšli na >hribček, kjer so dobili hlebček kruha in nekoliko salame...< Šolsko leto se je zaključilo 31. avgusta s sveto mašo.

Šolsko leto 1885/1886

V tem letu je cesarsko kraljevi  okrajni šolski svet razširil dvorazrednico v trirazrednico. Ker pa je primanjkovalo učiteljskega kadra,  se je ohranil še prejšnji sistem. Šolsko leto se je začelo  2. oktobra in končalo 14. avgusta.

Šolsko leto 1894/1895

Šola je razstavila izdelke učencev iz spisja, lepopisja, risanja in ročnih del na razstavi v Gorici 1894 in prejela >častno omembo za risanje in spisje<. Šola je pridobila šolski vrt.

Šolsko leto 1899/1900

Po sklepu cesarsko kraljevega okrajnega šolskega sveta so se otroci iz Bukovice prešolali v Bilje.

Šolsko leto 1900/1901

Otroci iz Bukovice so obiskovali enorazrednico v Bukovici, ki jo  je vodil Urh Pavlica. Na novo delovno mesto v Renče je bil imenovan g. Rudolf Vižintin.

Šolsko leto 1902/1903

V tem šolskem letu je zbolel g. Anton Bajec. Službo je nastopila nova učiteljica Jozipina Sedej. >11. septembra je Antonu Bajcu v Ljubljani  umrl edini sin gospoda voditelja Avgust Bajec, kjer se je pripravljal za učiteljski stan. Pokopali so ga na tukajšnjem pokopališču.< >...Prenagla smrt edinega sina potrla je rahlo zdravje gospoda voditelja....<. Anton Bajec je umrl 29. januarja po hudi bolezni. Anton Bajec je služboval nekaj časa v Furlaniji ter bil leta 1865 nastavljen v Renče. Postal je voditelj ljudske šole ter tu služboval do smrti. Med Renčani je imel velik ugled in spoštovanje. Njegovemu prizadevanju se ima občina zahvaliti, da se je leta 1896 ustanovila obrtna nadaljevalna šola za zidarje, ki jo je vodil. Med učitelji je užival velik ugled. Dvakrat je bil izvoljen kot zastopnik v cesarsko kraljevi okrajni šolski svet. Na njegovo mesto je bil imenovan kot začasni voditelj učitelj Rudolf Vižintin (nadučitelj). Šolsko leto je bilo zaključeno 15. julija.

  V ljudskih šolah so poučevali vero, branje in pisanje, učni jezik, ki je bil slovenski, računstvo. Posredovali so nekatera temeljna znanja iz prirodopisa, fizike, zemljepisa in zgodovine. Pri zgodovini je bil poudarek na zgodovini domovine (Avstrije) in poznavanju ustave. Učili so se tudi pisanja, petja, ženskih ročnih del za deklice, telovadba je bila obvezna le za dečke.1

 Šolski kronisti so leta 1902 zabeležili smrt upokojenega cesarsko kraljevega deželnega šolskega nadzornika Antona Kodriča. Rodil se je v Kladičih pod Livkom 10. novembra 1836. Osnovno šolo je obiskoval na Livku, potem Kobaridu in Gorici, kjer je končal gimanzijo. Šolanje je nadaljeval na vseučilišču na Dunaju in Gradcu. Po zaključku šolanja je najprej služboval na gimnaziji v Gradcu, kasneje v Splitu, Trstu in Gorici. 1896 je postal deželni šolski nadzornik za Goriško in Gradiščansko. Leta 1871 je  opravljal naloge deželnega šolskega nadzornika v Gradcu, kjer je sestavil učne načrte za vse vrste ljudskih šol, ki so postali podlaga vsem načrtom za ljudske šole v Avstriji. 1873 se je vrnil na Primorsko, kjer je nadziral nemške, slovenske, italijanske šole. Njegovi učni načrti so izšli v štirih jezikih in treh izdajah. Ustanovil je moško učiteljišče v Kopru, žensko v Gorici in več pripravljalnic. Zaradi zaslug je bil leta 1889 povzdignjen v viteški stan. Leta 1902 je dobil naziv dvornega svetovalca. Pisal je tudi spise. Za slovensko slovstvo je izdal poezije pesnika Krilova.

Šolsko leto 1903/1904

Šolsko leto se je začelo 1. septembra in zaključilo 14. julija. Učitelji so si kot glavno nalogo zastavili boj proti nevarnemu alkoholizmu.

Šolsko leto 1904/1905

V tem letu je cesarsko kraljevi okrajni šolski  svet priskrbel tri železne umivalnike in dve lepi cesarski podobi. V letu 1905 je bila zelo huda zima, otroci so zato šolo obiskovali neredno.

Šolsko leto 1905/1906

29.5.1905 je izdalo cesarsko kraljevo ministrstvo nov šolski in učni red za ljudske in srednje šole. Glavne počitnice so trajale dva meseca, zato se je šolsko leto zaključilo 30. junija. Dne 25. julija so slovesno otvorili bohinjsko železnico, otvoritelj je bil nadvojvoda prestolonaslednik Franc Ferdinand. Šolska mladina  se je zbrala pri Volčji Dragi, kjer je bila slovesnost. Železnica je potekala od Jesenic do Trsta.

Šolsko leto 1908/1909

7. in 8. septembra je zborovala >Zveza jugoslovanskih učiteljskih društev v Gorici<. Častni predsednik slavnostnega odbora je bil gospod nadzornik Fran Finžgar. >Udeležba in uspeh sijajna...<, poroča kronika. Pomembna slovesnost je bila ob 60-letnici vladanja >njegovega veličanstva cesarja Franca Jožefa<. V letu 1908/1909 je šolo obiskovalo 332 učencev: 167 dečkov, 165 deklic.

Šolsko leto 1909/1910

Leto 1910 je bilo v znamenju kometov. Po 76. letih so ljudje zopet lahko opazovali znameniti Halleyev komet. V znamenju kometa se šolska kronika zaključuje in kot kaže, je bil komet znanilec burnih in nevarnih dogodkov. Po letih miru je namreč nastopilo obdobje vojne.

 

_______________________________________________
1 PANG, FOND OŠ RENČE L. 1858 -1914, Vsebina:Šolska kronika 1880-1910, FSC1