Povorka - Mohorjevo 1996

Nekateri zaselki (npr. Tureli, Žigoni...) imajo svoja srečanja in veselice. Osmi marec se je v Renčah tradicionalno praznoval, posebej od prve večje prireditve AFŽ med vojno, leta 1944. Danes ostaja obeležje bolj na osebni in družinski ravni. Krajevni praznik smo praznovali 8. julija, kasneje, do leta 1991, 4. julija, ob dnevu borca. Šola ima svoj dan šole z odmevno prireditvijo, učenci osmih razredov pa valeto. Naborniki včasih z zelenjem krasijo vozove, odhajajoči v vojsko pa "krasijo" renški trg. Prelep je božično-novoletni potop z dvigom praznične smrečice iz Vipave pod renški most. Upokojenci in borci imajo letna srečanja z zabavnim programom, enako starostniki. Proslavljajo tudi generacije, običajno je spodnja meja pri Abrahamu, torej petdeset let, zbirajo se sošolci, ki so skupaj obiskovali osnovno šolo v Renčah. Svoja srečanja in veselice imajo tudi klubi in društva. Razveseljujejo nas kotalkarske revije in telovadne akademije. V prejšnjih letih smo na vaški prireditvi počastili tudi martinovo. Verski prazniki so tradicionalno prisotni, zlasti božič in velika noč, posebna slavja pa so še ob krstu, obhajilu, birmi, cerkveni poroki.

Perice na Vipavi - prikaz starih običajev.  Mohorjevo 1996

Poročna slavja so pretežno v gostiščih, doma ali pa zunaj Renč. V naših vaseh je navada, da se  pred ženinovo in nevestino hišo postavi "kolono", z zelenjem in rožami okrašeni slavolok, na katerem je napis z dobrimi željami. Nekaj let smo v vasi praznovali tudi Zelenega Jurija, jurjevanje oz. prihod pomladi. Ta običaj je k nam sredi šestdesetih let prinesel dolgoletni ravnatelj osnovne šole Emil Čertalič, a se ni obdržal. Otroci so se včasih veselili sprejema med pionirje, mladi pa svojega dneva mladosti. Lepo bi bilo, če bi se prazniki naše nove države bolj "prijeli", prav tako praznovanje kulturnega praznika, saj smo v duhu spoštovanja slovenstva že pred več kot desetletjem posadili lipo sredi renškega trga.

Obujanje spominov - Mohorjevo 1996