Slovanska poselitev naših krajev je spočetka dokaj redka. Po nekaterih  znakih lahko sklepamo, da so Slovenci najprej naselili današnji zaselek Ozrenj. Kdaj? Morda je pravilno domneval eden od pomembnih renških županov, Ivan Stepančič Tita, ki je nastanek naselja Ozrenj umestil v čas med letoma 800 in 1000 našega štetja (Ivan Stepančič Tita, V počastitev 150-letnice naše šole, Renče 1965, str. 3). Kakor razberemo iz zgodovinskih virov, so Slovani prišli do takoimenovane črte Tržič-Fara-Krmin že okrog leta 600, vendar vprašanje prodorov v notranjost ostaja odprto. Možno je, da so na območje današnjih Renč prišli z obeh osnovnih naseljevalnih poti, ki ju navaja Nemčeva, torej s Krasa in z Vipavske doline. Po ustnem izročilu (Stepančič) so bili prvi prebivalci Ozrenja pastirji in lovci, imenovani Muzarji, od koder domnevno izhaja priimek Muzetič. Obstoj tega priimka dokazujejo stari nagrobni napisi. Ali gre za "člane nekdanjih upravno-gospodarskih enot, žup iz kraškega in istrskega območja"? V delu Zgodovina Slovencev (CZ, Ljubljana 1979, str. 115) piše, da "najstarejša omemba slovanskega župana (777), kar jih poznamo, izvira prav z nekdanjega slovenskega ozemlja, najbrž kot načelnika iz več vasi sestavljene skupnosti (župe)". Stepančič tudi navaja, da naj bi se skoraj sočasno z Muzarji v Ozrenju naselili takoimenovani "beli menihi" in sezidali cerkvico ter samostan, katerih ostanke je mogoče še videti. Krajevni leksikon Slovenije omenja, da je v Ozrenju "stal samostan belih menihov okrog l. 1400". To najbrž drži, ne pove pa, od kdaj. Določeno (hipotetično) zvezo o verjetnosti Stepančičeve domneve je razvil Martinuč. Gre predvsem za vpliv posvetne in cerkvene oblasti patriarhov iz Ogleja, še bolj neposredno pa v določenih obdobjih za dejavnost furlanskega samostana Rožac (Rosazzo, jugovzhodno od Vidma), kakor izhaja iz Urbarjev slovenskega Primorja, ki jih je leta 1954 objavil Milko Kos. Pri naštevanju posesti tega samostana v 15. stoletju so med vasmi na prvem mestu omenjene Renče (Prav tam, str. 25).