Renče
Predstavitev Zgodovina Fotografije Aktualno

Prva svetovna vojna

Prva svetovna vojna je našo vas in ljudi neizbrisno zaznamovala s številnimi žrtvami, ruševinami in z begunstvom. Domači fantje in možje so bili na mnogih bojiščih te strašne morije. Fajti hrib, Škabrijel...(soška fronta), Solun, Galicija, Karpati, Rusija... Večina delavstva iz Renč je služila pri 97. pešadijskem regimentu v Trstu, ki se je boril na ruskem bojišču. Nekateri Renčani so postali aktivni udeleženci oktobrske revolucije. Kakor zidarji s sezonskega dela so tudi ti domov prinašali nove ideje: oblast sovjetom, zemljo kmetom, lačnim kruh, ljudstvom mir (Lenin). Marsikdo se je iz vojne vrnil bolan ali kako drugače prizadet. Bili so v klavnici, ne da bi vedeli, zakaj so se v resnici borili. "Zbogom orožje", je zapisal Hamingway v znamenitem istoimenskem delu o prvi svetovni vojni, Ivan Matičič pa je že leta 1922 objavil knjigo "Na krvavih poljanah", kjer v pretresljivi dokumentarni pripovedi govori tudi o Renčah, Fajtem hribu in bližnjih bojiščih. Leta 1998 pa je izšla knjiga Vinka Korošaka "Ob zeleni reki", ki v romansirani obliki razgrinja človeško tragedijo sredi demonskih sil vojne in omenja tudi našo vas. 

Rence med. 1. sv. vojno
Renški trg med prvo svetovno vojno. Na hišah so vidne posledice bombardiranja.

Med avtorji tekstov o prvi vojni, ki vsaj deloma opisujejo tudi dogajanja na območju Renč ali bližnjih krajev, bi omenil še Sedmaka, Gradnika, Simiča, Klavoro. (Glej tudi obsežni fotografski material o Renčah v času prve svetovne vojne v sklopu teh spletnih srani.)

Decembra 1915 je v Renčah padel komaj enaintridesetletni slovenski jezikoslovec Izidor Modic, ki je z obetavnimi znanstvenimi razpravami že postal uveljavljeno ime v svoji stroki. Vladimir Gradnik (roj. 1899 v Medani) pa je v svojem znamenitem delu Primorski prostovoljci v boju za severno mejo 1918 - 1919 (Lipa, Koper 1981) omenil tudi pet Renčanov, Maistrovih borcev: Andrej Krpan, roj. 1. 12. 1892 (od Merljakov), Ivan Pahor, (po domače Kolesc), roj. 27. 11. 1898, Franc Polenčič, roj 23. 4. 1901 ter Alojz Pahor in Mozetič, za katerega ni navedel imena, je pa na fotografiji, objavljeni v omenjeni knjigi (Prav tam, str. 68). Sedmak navaja (Prekleti..., uvodni zapis h knjigi Vilija Prinčiča, Pregnani, pričevanja goriških beguncev, Trst 1996), da je begunstvo potekalo v več selitvenih valovih. Med Renčani je v tem smislu usodno zapisano leto 1915. Zatočišča so dobili od Branika do Dolenjske (Mirna peč), od Ljubljane, okolice Ljutomera in Maribora do raznih začasnih taborišč v notranjosti tedanje Avstro-Ogrske. Običajno so naleteli na dobre ljudi, nekateri stiki so se še dolgo ohranili. O usodi beguncev sta med drugimi pisala Petra Svoljšak (Slovenski begunci v Italiji med prvo svetovno vojno, Ljubljana 1991) in Vili Prinčič (Pregnani,...). Domov so se začeli vračati leta 1918, nekateri še kasneje. Sprejela jih je izmučena, omrtvela vas, črna strašila ožganega tramovja med golim zidovjem, ostanki zapuščene vojaške opreme, redke, napol podivjane, preplašene živali, z visoko travo in robidovjem zaraščene, porušene ali močno poškodovane hiše... In sveži grobovi, pokopališča in križi z imeni neznanih mučenikov, padlih za vero, dom in cesarja, žrtvovanih za topovsko hrano v strahotnem načrtu, ponižanih v blatne jarke, v skalo vsekane jarke, v snežne vrhove vdolbljene jarke, v kaverne zla, v pribežališča strahov, v zbite sanje Smrti. (V Renčah so kar tri pokopališča iz prve svetovne vojne.)  

Miniranje zvonika 1. s.v. Rence
Ujet trenutek rušenja zvonika renške cerkve med prvo svetovno vojno leta 1916.

Bo mogoče iz te zemlje še izsesati spomine, zorati brazdo in posejati seme? Je še mogoče tej pokrajini reči dom? Civilizirani svet, dedič istega civiliziranega sveta, ki je pahnil svet v vojno, je bolj ali manj spoštljivo uredil spomenike, v spomin na padle, umrle, pogrešane. V skupnih kostnicah in pod zarjavelimi križi ni tistih, ki so pahnili svoje bližnje v nesrečo in smrt. Bo tako tudi kasneje? Petra Svoljšak je v knjigi Soška fronta (CZ, Ljubljana, 1994) objavila del tekstovno opremljenega fotografskega gradiva tega spomina.

Rence 1. s.v.
Center Renč po koncu prve svetovne vojne.

 

 

Larrow
 
Rarrow

 

line

Informacije: iztok.arcon@guest.arnes.si
Zadnja sprememba: 22-03-2009