 |
Ren�ki grad konec 19 stoletja. |
V �asih, ko je "vladala pest mesto pravice" so imeli Gori�ki grofi opraviti z Devinsko gospodo in obratno, kajti del meje med posestmi obeh grofij je �e proti koncu trinajstega pa do za�etka petnajstega stoletja potekalo v Ren�ah ob reki Vipavi. (Zgodovina Slovencev, str. 211). Med doma�ini se je ohranila zgodba o treh ren�kih kmetih (Ar�on, �igon, �pacapan), grofovih zaupnikih, ki so re�ili doma�ega grofa, ko sta ga ugrabila devinska viteza. (B. Luke�i�, Moj kraj v�eraj in danes, Ren�e 1961 in Ivan Ur�i�, Zgodovinski zapiski, Sao Paulo, 1975).
 |
Ren�ki grad leta 2000 |
Jaki� v delu Gradovi na Slovenskem, str. 283 sicer navaja, da je Dvorec Ren�e omenjen �ele leta 1410 kot "haws und turn", a hkrati dodaja, da �e leta 1256 sre�amo gori�kega ministeriala viteza Romanusa de Renzach, nato pa leta 1288 �e viteza Marquarda de Rencacho. Jaki� imenu Ren�e dodaja �e nem�ko varianto Rentschach ter italijansko Ranziano. Milko Kos navaja v omenjenih Urbarjih (str. 24), da se "v spodnji Vipavski dolini ministeriali gori�kih grofov imenujejo po Vogrskem, Dornbergu in Ren�ah", kar navaja k domnevi, da je naselje obstajalo pred gradom. Dvorec �p/a/injoli��e nad zaselkom Podkraj pa je lahko tudi starej�ega izvora. Grajen je na gri�u, ki je slu�il kot tabor ali pribe�ali��e. Sklepamo, da se prvotno ime ni ohranilo in je po prihodu (domnevno �panskih) plemi�ev prevzel tudi njihovo ime (ministeriala - �panska plemi�a Romanus in Marquard?).
 |
Notranjost gradu. |
Tezi o nastanku imena vasi po potoku Rencu (Ren�, ren�e�i potok), ki je med doma�ini najbolj raz�irjena, bi dodal �e zanimivo razli�ico, ki izhaja iz glagola reniti. Ta glagol ne obstaja ve�, vendar pa ga je, po Ar�onovih navedbah, akademik Matej Bor na�el pri Francetu Bezlaju, slovenskem etimologu in onomastiku, ob opombi, da se je uporabljal le v nekaterih oblikah. V na�i vasi se je v ustnem izro�ilu ohranila naslednja zbadljivka: Stara baba pi�kav zob, // rene kravo na potok, // krava no�e pit, // brcne babo v rit. Morda je torej potok dobil ime po namembnosti oz. po dogajanju, ki je bilo za prebivalstvo pomembno.
V Bezlajevi �tudiji (Slovenska vodna imena, II. del, str. 149, Ljubljana 1961) je omenjen Ren�ki potok. Po Kosu na�teva toponime Ren�e, italj. Ranziano, po 1086 Inceranzach, Coronzach, 1258 Renzach, 1287 Rentzato, 1300 Renzachum, 1523 Renntschach. Bezlaj navaja Kelemina, ki meni, da je po najstarej�em zapisu Coronzach (1086) ime potoka romansko.
 |
Dvorec �panjoli��e v Ren�ah |
Sicer pa se na zemljevidih pojavljajo razli�ne variante imena na�e vasi: Renczah, Ranzano, Ranzan, Renzano, Ren�e. Podobna imena drugih krajev: Renjaki, Renke, Renkovci. �lani doma�ega kotalkarskega kluba so na gostovanju v Republiki �e�ki naleteli na kraj, ki se imenuje Ren�e. Priimki: Ren�elj, Ren�ej, Ren�ar, Ren�of. Drevesa: ren�anka (vrsta �e�enj). Hribi: Ren�ki vrh. Orodje: ren�elica. Obleka: ren�ka (narodna) no�a.
