Renški grad konec 19 stoletja.

V časih, ko je "vladala pest mesto pravice" so imeli Goriški grofi opraviti z Devinsko gospodo in obratno, kajti del meje med posestmi obeh grofij je že proti koncu trinajstega pa do začetka petnajstega stoletja potekalo v Renčah ob reki Vipavi. (Zgodovina Slovencev, str. 211). Med domačini se je ohranila zgodba o treh renških kmetih (Arčon, Žigon, Špacapan), grofovih zaupnikih, ki so rešili domačega grofa, ko sta ga ugrabila devinska viteza. (B. Lukežič, Moj kraj včeraj in danes, Renče 1961 in Ivan Uršič, Zgodovinski zapiski, Sao Paulo, 1975). 

Renški grad leta 2000

Jakič v delu Gradovi na Slovenskem, str. 283 sicer navaja, da je Dvorec Renče omenjen šele leta 1410 kot "haws und turn", a hkrati dodaja, da že leta 1256 srečamo goriškega ministeriala viteza Romanusa de Renzach, nato pa leta 1288 še viteza Marquarda de Rencacho. Jakič imenu Renče dodaja še nemško varianto Rentschach ter italijansko Ranziano. Milko Kos navaja v omenjenih Urbarjih (str. 24), da se "v spodnji Vipavski dolini ministeriali goriških grofov imenujejo po Vogrskem, Dornbergu in Renčah", kar navaja k domnevi, da je naselje obstajalo pred gradom. Dvorec Šp/a/injolišče nad zaselkom Podkraj pa je lahko tudi starejšega izvora. Grajen je na griču, ki je služil kot tabor ali pribežališče. Sklepamo, da se prvotno ime ni ohranilo in je po prihodu (domnevno španskih) plemičev prevzel tudi njihovo ime (ministeriala - španska plemiča Romanus in Marquard?).

Notranjost gradu.

Tezi o nastanku imena vasi po potoku Rencu (Renč, renčeči potok), ki je med domačini najbolj razširjena, bi dodal še zanimivo različico, ki izhaja iz glagola reniti. Ta glagol ne obstaja več, vendar pa ga je, po Arčonovih navedbah, akademik Matej Bor našel pri Francetu Bezlaju, slovenskem etimologu in onomastiku, ob opombi, da se je uporabljal le v nekaterih oblikah. V naši vasi se je v ustnem izročilu ohranila naslednja zbadljivka: Stara baba piškav zob, // rene kravo na potok, // krava noče pit, // brcne babo v rit. Morda je torej potok dobil ime po namembnosti oz. po dogajanju, ki je bilo za prebivalstvo pomembno.

V Bezlajevi študiji (Slovenska vodna imena, II. del, str. 149, Ljubljana 1961) je omenjen Renški potok. Po Kosu našteva toponime Renče, italj. Ranziano, po 1086 Inceranzach, Coronzach, 1258 Renzach, 1287 Rentzato, 1300 Renzachum, 1523 Renntschach. Bezlaj navaja Kelemina, ki meni, da je po najstarejšem zapisu Coronzach (1086) ime potoka romansko.  

Dvorec Španjolišče v Renčah

Sicer pa se na zemljevidih pojavljajo različne variante imena naše vasi: Renczah, Ranzano, Ranzan, Renzano, Renče. Podobna imena drugih krajev: Renjaki, Renke, Renkovci. Člani domačega kotalkarskega kluba so na gostovanju v Republiki Češki naleteli na kraj, ki se imenuje Renče. Priimki: Renčelj, Renčej, Renčar, Renčof. Drevesa: renčanka (vrsta češenj). Hribi: Renški vrh. Orodje: renčelica. Obleka: renška (narodna) noša.